Nekoč so tenis igrali zgolj amaterji. Danes se začnejo najboljši igralci s tenisom že v najstniških letih. Teniške turnirje odprtega tipa, na katerih se profesionalni igralci merijo z amaterji, prvič srečamo že v šestdesetih letih. In danes ostaja tenis eden redkih športov, ki to tradicijo še vedno ohranja. Za mnoge od sprememb pri tenisu je kriva televizija. Število igralcev tenisa in proizvodnja raznih teniških proizvodov je naraščala hkrati z vse večjim številom televizijskih prenosov teniških dogodkov. Seveda pa je pri spremembah pri tenisu sodelovala tudi tehnologija. Nekoč so bila tenisišča travnata, peščena ali pa betonska. Danes so narejena iz barvitih simetičnih materialov, ki jih po naročilu izdelujejo specializirana podjetja. Teniški loparji so se razvijali od lesenih pa do grafitnih, narejenih iz bora, fiberglasa in kevlarja. Velikost glave loparja se je začela pri 390-450 kvadratnih centimetrov, se povzpela na megalonskih 750 kvadratnih centimetrov in več ter se ustalila pri okvirjih srednje in večje velikosti z udarno površino od 580 do 710 kvadratnih centimetrov. Širina teniških loparjev pa se je spreminjala od ozkih do širokih in spet nazaj. Končno zaznamujejo tenis tudi spremembe v poučevanju tega športa. V prvih dveh tretjinah 20. stoletja zanimanje za tenis ni bilo dovolj veliko, da bi dovoljevalo večje število profesionalnih učiteljev. Danes po svetu kar mrgoli teniških učiteljev, profesionalcev, trenerjev, pa teniških taborov, tečajev in celo teniških igrišč.

Viri: Brown Jim, 1997, Kako obvladati tenis po korakih, Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana,